ona alropengengadha covecave ta’asaecengae lehe’e, mani ’asahovo dhonalo asavasavahe, makini’ilavitae ’iya’alodho toaopo hadhasi ’iidheme Lapangolai ’asahovo. taecenge lehe’e mani amece lapodha ove’eke colo, oa matilivi iki valrevalre’ae ’odha’adhao o’i asavasavahe, mani paeceecenge hiipangolai lo kilralraamenadha dhonalo asavasavahe. taecenge lehe’e mani alra ’aalodho poa tolo’odho colo’olraedha ove’eke, lo koi miyangadha ove’eke, vo’ahe iya lrolrame cohoko dhakehale moa malra toalrai apoto.
mani alra vahangedha ove’eke poa oha’a dhonalo a’ivivai, mani amece votolo moa velrevelre’ae ’odha’adhailidhe asavasavahe, kasadha tacohoko dhakehale asavasavahe pakanidhe dhona votolo. lropengengadha paloloolodho movalriyo, o’i aidhinga mani amece dhona apoto movalriyo, mahavehavehe otaiki valriyo ocao!
paloaloave omiidhe o ta i’amaamadhalaenga movalriyo, lo movalriongalidha mani salriko ’ehe dhona apoto, mani palailai. “hiipangolai hiitiniolo akeakece tavenanane kolravilravisi valrisakoa’edhe aai! aai! la o” ! ’aolaingamo’o omiine taoaga ta’avalra, mani ila dholro ’ipocinga’a tavatolai.
lo ikidha hahovoe ta’aelre o’i taaloalopo, omiki lo paohiyalralidha, mani toomale o’iya’ipi dhona kapaalrangalidha alopae, kilakili ma’iyalraalra, mani omale palailai, “takaocalraeli, okaodho ka simisimili, okaodho takalrivatiyae.”
祭司長報信後,叫部落裡的青年人集合,前往lapangolai(地名)。祭司長養的豬要拿一隻出來殺,年青人排列在路的兩邊等待出發,在起跑以前年青人手牽手唱起戰舞,當豬發出嘶叫聲,年青人就要衝向河邊去拿回圓的大石頭。女人把豬的內臟拿去煮,只有達成任務的年青人才能吃這些肉,墊底者須將勇士摸到的石頭扛回來。第一位回來的是英雄,勇士們圍一圍共同舉石頭歡呼,並高唱勇士誇頌歌!男子通過考驗,就可以享有配戴象徵榮譽的百合花。